Dan danes alergija na hrano ni skoraj nič nenavadnega. Kamorkoli se ozremo smo obkroženiz različnimi alergeni. V zraku, zdravilih, kremah, hrani,…pa vendar se vprašam ali so to res alergije ali naše telo ni »programirano« za prebavo določenih snovi!?!

Praviloma alergije na hrano človeka ne spremljajo vse življenje, vendar lahko vseeno močno zagrenijo vsakdan. Pri otroku navadno izginejo med drugim in petim letom starosti. Alergije na ribe in arašide večinoma trajajo dlje kot alergije na kravje mleko in jajce.

Pogosto se pojavi preobčutljivostna reakcija telesa zaradi pomanjkljivega imunskega sistema. Telo se intenzivno odzove na nenevarne snovi. Največkrat gre za preočutljivost, posredovano z imunoglobulini E, pri kateri je torej mehanizem povezan s to vrsto imunoglobulinov. Razlikovati pa moramo alergijo na hrano od intolerance za določeno hrano. Tu gre običajno za pomanjkanje določenih encimov, ki so potrebni za presnovo teh hranil (npr. laktozna intoleranca). Posledično pride do raznih prebavnih težav, kot so napenjanje, driska, slabost, slabo počutje, izpuščaji,… Ti znaki oziroma simptomi pa se lahko pojavijo takoj po hranjenju ali šele po nekaj urah ali dneh.

Zakaj imajo ljudje alergijo na mleko ali laktozno intoleranco?               

Pred nekaj meseci sem zasledila zanimiv članek o antropoliški razlagi. Ugotovili so, da ima kar 70% ljudi na svetu alergijo na laktozo. Od tega Evropejcev le od 10 do 15 %.  Se pravi, da so postali nekateri odrasli ljudje edini sesalci, ki lahko prebavijo mleko in mlečne izdelke.

Nekoč človek v odrasli dobi ni mogel prebaviti laktoze, saj zaradi poljedelstva in lova ni imel nobene potrebe po mleku. Pred okoli 10.000 leti pa je bil zaradi suše in slabega ulova primoran udomačiti prežvekovalce, ki dajejo mleko. S tem je sicer omilil stradanje, vendar preživeli so le redki, ki so nadaljevali vrsto.

Do 90% Azijcev, Indijancev in Afričanov ne prenese mleka, ker njihovi predniki niso pasli čred prežvekovalcev, ki dajejo mleko. V Aziji so namreč udomačili najprej svinjo, ki jo človek načeloma ne molze.

Nadomestki za mleko

Poznamo kar nekaj okusnih nadomestkov (rastlinskega izvora), ki nam lahko olajšajo in popestrijo naš jedilnik. Še pred nekaj leti česa drugega kot kravje in sojino mleko enostavno nismo imeli na voljo. Zdaj pa imamo na tržišču že kar pestro ponudbo, lahko pa si nadomestke pripravimo kar sami doma.

Mleko in mlečni izdelki namreč vsebujejo pomembna hranila, kot naprimer fosfor, magnezij, vitamin B2, vitamina A in D ter beljakovine. Zato je priporočljivo za ljudi, ki so alergični na mleko, mlečne izdelke in laktozo, da zaužijejo zadostno količino beljakovin z mesom, ribami in rastlinskimi živili (stročnice) ter zadostne količine kalcija z morskimi ribami, malinami, figami, češnjami,…

Narava nam je podarila kar nekaj kvalitetnih in zdravih nadomestkov s katerimi lahko pripravimo odlično mleko.

Kokosovo mleko – pospešuje in izboljšuje delovanje imunskega sistema, lahko prebavljivo, odličen antioksidant,…

Mandljevo mleko – je bogato z magnezijem, antioksidanti, vitaminom E, selenom, kalcijem in manganom.

Riževo mleko – vsebuje večjo vrednost ogljikovih hidratov kot kravje mleko ter je bogato z vitaminoma A in D.

Sezamovo mleko – vsebuje veliko količino proteinov, vzpostavlja dober živčni sistem, je za boljšo koncentracijo ter zagotavlja trden in kvaliteten spanec.

Sojino mleko – pripomore k zniževanju slabega holesterola, znižuje tveganje za osteoporozo in težave v menopavzi ter preprečuje določene vrste raka. Vendar pa ta vrsta mleka, pri velikih količinah zaužitja, lahko povzroči tudi alergijo.

Priprava sojinega mleka:

–               250 g SOJE (bele)

–               2,5 l VODE

Sojo čez noč namočimo in naslednji dan zmeljemo v mešalniku. V vodo stresemo sojo, pustimo, da zavre, nato zmanjšamo ogenj in pazimo, da nam pena na površini, ki nastaja med vretjem, ne prekipi.

Kuhamo približno eno uro in na koncu precedimo skozi fino cedilo ali gazo. Mleko ohladimo in shranimo v hladilnik.

Alergija na jajca

Druga najpogostejša alergija na hrano (še posebno pri otrocih) pa je alergija na jajca. Običajno se pojavi že v zgodnjem otroštvu. Večina otrok jo preraste do pubertete, vendar pa lahko v nekaterih primerih ostane tudi kot doživljenjska alergija. Pri starejših ljudeh, prebavni sistem dozori in tako so alergijske reakcije na živila manj verjetne.
Jajčni beljak in rumenjak vsebujeta beljakovine, ki lahko povzročajo alergijske reakcije, vendar je alergija na jajčni beljak bolj pogosta. V večini primerov se alergijski znaki pokažejo že v nekaj minutah ali šele v nekaj urah po zaužitju. Simptomi pa so zelo različni, od blagih do zelo resnih. Lahko vključujejo kožne izpuščaje, koprivnico, vnetje nosne sluznice, težave z dihanjem, motnje spanja, bruhanje ali prebavne težave. Le v redkih primerih alergija na jajca lahko povzroči tudi anafilakso – življenjsko nevarno alergijsko reakcijo.
Glede na to, da so jajca zelo pogosta sestavina v naših jedilnikih oziroma včasih skoraj nujna pri pripravi različnih jedeh, je lahko spoprijetje z alergijo nanje kar velik problem.  Alergen je potrebno popolnoma izločiti iz prehrane in s tem tudi vso hrano, ki vsebuje jajčne sestavine.

Vendar kljub vsemu tudi pri alergiji na jajca ostaja kar nekaj nadomestkov, s katerimi lahko pripravimo odlične in predvsem okusne jedi.

ČIČERIKINA MOKA − Uporabljamo jo kot nadomestek za jajce pri paniranju, pri kvašenih pecivih, omletah, polpetih …

BANANA ali JABOLKO – odličen nadomestek za peciva in sladice ki vsebujejo okuse, ki so združljivi z banano ali jabolkom.

KROMPIRJEV ŠKROB ali PIRE KROMPIR –  Uporablja se pri pripravi omak, slanih kuhanih jedeh in pecivih, pri juhah, svaljkih, cmokih …

JAJČNI NADOMESTEK V PRAHU – se uporablja se pri slanih kuhanih in pečenih jedeh, piškotih, palačinkah …

TOFU – je primeren za jedi, ki zahtevajo veliko jajc. To so predvsem omlete, palačinke, pite, različne kreme, lahko tudi namazi …

Priprava tofuja:

–               250 g SOJE (bele)

–               2,5 l VODE

–                1 LIMONA (sok)

Iz soje in vode pripravimo oziroma skuhamo mleko. Mleko ponovno zavremo in dodamo limonin sok, lahko tudi manj. Količina limoninega soka mora biti tolikšna, da se izloči sir od preostale tekočine. Po nekaj minutah tekočino precedimo skozi gazo in odcedimo. Sir, ovit z gazo, za 3 do 4 ure obtežimo (2 do 3 kg). Tofu hranimo v hladilniku.

Več receptov in koristnih nasvetov za pripravo jedi pa lahko najdete v kuharski knjigi ČAROVNIJA OKUSOV, Kuhajmo brez glutena, jajc in laktoze!